Odgovori na vpraUanja iz predmeta POSLOVNE
FUNKCIJE
Vse navedbe strani se nanaUajo na knjigo Mirana MihelLiLa Poslovne
(proizvodne in druge) funkcije
Avtor Fredi VEELIGAJ: [email protected]
1 DELOVNI PROCES IN NJEGOVE ORGANIZACIJSKE
PRVINE
1. Kaj je delovni proces (DProc), kakUen je njegov namen in kako ga delimo?
Delovni proces je vsaka smotrna Llovekova dejavnost, katere namen je
pridobivanje gmotnih in duhovnih dobrin. Je najUirUe opredeljena dejavnost
v
zdruxbi (Z). Delimo ga poslovni ali izvedbeni in upravljalno-ravnateljevalni
proces.
2. Kdo so nosilci delovnega procesa in kakUna je njihova naloga?
Ravnatelji. Njihova naloga je zagotoviti Z obstoj in s tem prexivetje ter
razvoj.
3. Na kakUen naLin mora h gospodarskim ciljem usmerjena zdruxba opravljati
svoje naloge v reprodukcijskem procesu? Kdo zagotavlja ta naLin?
Na smotrn naLin. V Z ga zagotavlja organizacija.
4. Kako imenujemo stike Lloveka in delovnih predmetov? Kdo te stike narekuje?
Opravki ali opravila. Narekuje jih poslovni/izvedbeni proces.
5. Postavi v ustrezni vrstni red od najobsexnejUega k najmanjUim: stopnja,
prvina, prijem, gib, opravek, postopek.
postopek > opravek = opravilo = delo > prvina > stopnja > gib > prijem
6. Katere so organizacijske prvine delovnega procesa. Kako so medsebojno
povezane?
Delovno mesto, opravek in delovna naloga. Povezane so z doloLili iz
naslednjih odgovorov.
7. Kaj je delovno mesto, kaj se na njem izvaja in kako je opredeljeno?
Delovno mesto je najmanjUa organizacijska enota v Z, na kateri zaposleni
izvajajo delovne naloge. Opredelimo ga s tremi doloLili:
_ z izvajalcem neke vrste in stopnje
usposobljenosti ali izobrazbe (KDO?)
_ z delovnim sredstvom ustrezne vrste
(S _IM?)
_ s prostorom, na katerem se izvaja
opravek ali skupina opravkov (KJE?)
8. Kako je opredeljen opravek. Kje ga izvajamo?
Opravke izvajamo na delovnih mestih. Opredelimo ga s Utirimi doloLili:
_ z izvajalcem neke vrste in stopnje
usposobljenosti ali izobrazbe (KDO?)
_ z delovnim sredstvom ustrezne vrste
(S _IM?)
_ z vsebino ali vrsto dela (KAJ?)
_ z naLinom dela (KAKO? NA KAKEEN NA_IN?)
9. Kako je opredeljena delovna naloga?
Delovna naloga je opredeljena s sedmimi doloLili:
_ z izvajalcem neke vrste in stopnje
usposobljenosti ali izobrazbe (KDO?)
_ z delovnim sredstvom ustrezne vrste
(S _IM?)
_ z vsebino ali vrsto dela (KAJ?)
_ s prostorom, na katerem se izvaja
opravek ali skupina opravkov (KJE?)
_ z naLinom dela (KAKO? NA KAKEEN NA_IN?)
_ z namenom, s katerim izvajamo opravke
ali skupino opravkov (ZAKAJ?)
_ s Lasom, v katerem mora biti opravek
konLan (KDAJ? KOLIKO _ASA?)
2 Opredelitev in cilji poslovnega procesa
(PP)
1. Opredelitev poslovnega procesa.
PP Z je povsem doloLena (oxje opredeljena) dejavnost s katero ukvarja Z.
2. Katere so prvine PP (PPP)?
Delovna sredstva (DS), delovni predmeti (DP), delovna sila in storitve.
3. Kaj je namen PP?
Z naturalnega vidika: pridobivanje poslovnih uLinkov (PU).
Z vrednostnega vidika: pridobivanje prihodka in v njegovem okviru dohodka
in
dobiLka zdruxbe.
4. Kateri so cilji PP?
SploUni cilj: zagotoviti trajno delovanje in razvojno sposobnost Z.
RazLlenitev:
_ poveLati Utevilo ustvarjenih in prodanih
PU
_ pridobiti kupce na novih trgih in
s poveLanjem zadovoljstva
(sedanjih) kupcev razUiriti njihovo Utevilo ter obseg prodaje na starih
trgih
_ zmanjUati stroUke poslovanja
_ izboljUati uLinkovitost dela
_ poveLati zadovoljstvo zaposlenih
_ doseLi skladnost z zahtevami okolja
3 Poslovne in druge funkcije (PF)
1. Kako je opredeljena beseda funkcija?
To so v sklope zdruxene posamezne sorodne naloge podjetja (P).
2. NaUtej temeljne PF?
Kadrovska, investicijsko-tehniLna, nabavna/nakupna, proizvodna, prodajna,
finanLna.
3. NaUtej organizacijske funkcije. Kaj je
njihov namen?
Upravljalna, ravnateljevalna in izvajalna funkcija. DoloLajo poloxaj Llanov
zdruxbe, pri doloLanju in uresniLevanju vsebine njenega poslovanja, odloLanju
v delovnem procesu in udelexbi pri /na/ rezultatih poslovanja.
4. NaUtej informacijske funkcije. Kaj je
njihov namen?
Funkcija obravnavanja podatkov o preteklosti (knjigovodstvo, statistika,
arhiviranje,A), funkcija obravnavanja podatkov o prihodnosti (naLrtovanje),
funkcija analiziranja podatkov (analiza) in funkcija nadziranja obravnavanja
podatkov (revizijo). Njihov namen je omogoLiti sprejemanje odloLitev o
procesih.
5. Skicirajte soodvisnost med organizacijskimi,
informacijskimi in
poslovnimi funkcijami.
upravljanje in ravnateljevanje (oblastveni funkciji)
e
informacijski sistem (informacijske funkcije)
e
funkcija izvajanja (temeljne poslovne funkcije)
4 Kadrovska poslovna funkcija
1. Kako bi poimenovali vlogo Lloveka v PP?
_lovek je izhodiULe vsakega DProc.
2. Kaj razumemo pod besedo kadri?
Zaposlenci, Ue posebej strokovno in ravnateljsko osebje.
3. Od Lesa je odvisno Utevilo zaposlenih
v ?
Od politiLnih (zahteve polne zaposlenosti), ekonomskih (stopnja gospodarske
razvitosti, avtomatizacija) in demografskih (rodnost, otroUko varstvo)
dejavnikov.
4. Na katerih podroLjih deluje ? OpiUi posamezna
podroLja.
NaLrtovanje, spremljanje razvoja in izobraxevanje kadrov, motiviranje,
poklicno usmerjanje in izbiranje kadrov, nagrajevanje, obveULanje, sestava
in
pridobivanje kadrov, medsebojni odnosi pri delu, ocenjevanje kadrov,
reUevanje socialnih vpraUanj, sistematizacija delovnih podroLij in delovnih
programov, naLrtovanje delovnih karier,A [opisi: str: 11-14]
5. Katere kadrovske pogoje morajo izpolnjevati
zdruxbe, ki xelijo biti
uspeUne?
Inovativnost, hitro prilagajanje, prilagodljiva strategija razvoja, uporaba
sodelovalnega naLina ravnateljevanja, hitro uLenje in spreminjanje postopkov,
so sprejeli zasnovo vrednot Lloveka kot svobodnega posameznika in imajo
tudi
njihovi Llani sposobnost hitrega uLenja.
5 investicijsko (naloxbeno) tehniLna
funkcija
1. Kaj je investicijsko-tehniLna funkcija?
Skrbi za izgraditev in usposabljanje DS, njihovo tekoLe in investicijsko
vzdrxevanje ter tehniLno varstvo.
OmogoLa opravljanje dela, saj priskrbijo DS, brez katerih DProc ne more
potekati.
2. Kako delimo naloxbe/investicije doloLene
zdruxbe?
Na zaLetne naloxbe, naloxbe za sploUne izboljUave, naloxbe za nadomestitev,
naloxbe za izpopolnitev, naloxbe za razUiritev in naloxbe za preusmeritev.
Lahko pa jih povezujemo tudi s posameznimi PF in drugimi funkcijami.
3. Kaj je vzdrxevanje. Kako je opredeljena
toLka optimalnega vzdrxevanja?
Vzdrxevanje je podaljUevanje dobe uporabnosti DS. ToLka optimalnega
vzdrxevanja [slika 5.1., str. 19] je najnixja vsota stroUkov vzdrxevanja
ob
ustavitvah in stroUkov prepreLevalnega vzdrxevanja.
6 nabavna funkcija
1. Kaj je nabavna funkcija?
PF, ki dopolnjuje temeljne PF, ki se ukvarjajo s prvinami ali naturalnimi
vloxki v PP. Za to mora priskrbeti in varovati DP ali priskrbeti storitve.
Temeljna vpraUanja s katerimi se ukvarja so: kaj, koliko, kje, kdaj in
pod
kakUnimi pogoji kupiti ter koliko plaLati.
2. NajpomembnejUe naloge .
Raziskave trga, izbira dobaviteljev, izdelava naLrta nabave, pripravljalna
dela (iskanje in analiza ponudb), poslovno dogovarjanje in sklenitev pogodbe
za nabavo DP, naroLanje, prevzem DP, kontrola in reklamacije, izdaja naloga
za plaLilo dobavitelju, skladiULenje DP, razvid nabave ter kontrola in
analiza nabavnega poslovanja.
3. Kaj mora zagotoviti ?
Trajno in pravoLasno oskrbovanje Z z DP, stalno prouLevanje trxnih razmer
glede ponudbe PD, vzpostavljanje korektnih poslovnih odnosov z dobavitelji,
vzdrxevanje najprimernejUe ravni zaloge DP, doseganje najugodnejUih nabavnih
pogojev in znixevanje stroUkov na enoto nabavljenih DP.
4. Kaj mora obsegati raziskava nabavnega
trga?
KoliLina, kakovost in cena DP, nabavne vire in poti ter omotavanje in naLin
transporta.
5. Kateri so kriteriji na osnovi katerih
si Z izbere najustreznejUega
dobavitelja?
_ tehniLni kriterij (zmogljivost, opremljenost)
_ komercialni kriterij (cena, stroUki
skladiULenja, transport)
_ kakovostni kriterij (presoja dobaviteljevega
sistema kakovosti,
preizkuUanje vzorcev
_ sposobnosti in zmogljivosti dobaviteljev
_ kriterij zaupanja (verodostojnost
pri izvajanju pogodbenih
obveznosti, ne izdaja skupnih skrivnosti)
6. Kaj je skladiULenje? NaLela gospodarnosti
skladiULenja.
SkladiULenje je premostitev Lasa med nabavo in porabo DP. Opravlja funkcije:
prevzem, namestitev in skladiULenje, varstvo in izdajanje DP ter vodenje
razvida o skladiULnem poslovanju.
NaLela gospodarnosti skladiULenja:
_ naLelo smotrne izrabe skladiULnega
prostora in opreme
_ naLelo hitrega obraLanja DP
_ naLelo vzdrxevanja najprimernejUe
zaloge posameznih DP
_ naLelo transportnih poti pri pretoku
DP na najmanjUi moxni obseg
7. Prednosti raLunalniUko podprte nabave
in analize nabave?
_ hitro zmanjUevanje vseh vrst stroUkov
v zvezi s pisno ali
elektronsko dokumentacijo
_ bistveno poveLanje natanLnosti podatkov
_ zmanjUevanje administrativnega dela
zaposlencev v nabavi in s tem
poveLanjem njihovega strokovnega dela
7 pogojenost sistema ustvarjanja s
programom poslovnih uLinkov
1. Od Lesa je odvisna doloLitev proizvodnega
programa?
Ne le od naLrtovalcev v P, ampak predvsem od moxnosti, ki se ponujajo v
njegovem okolju.
2. KakUna je razlika med proizvodnim programom
in asortimentom?
Proizvodni program: spisek razliLnih izdelkov, ki jih proizvaja P. Sprememba
je kakovostnega znaLaja.
Asortiment: razliLni delexi koliLin posameznih izdelkov znotraj doloLenega
proizvodnega programa. Sprememba je kolikostnega znaLaja.
3. Katere razsexnosti oznaLuje proizvodni
program. Kaj pomenijo?
_ Uirina: Utevilo razliLnih izdelkov,
ki jih proizvaja P
_ globina: Utevilo razliLnih DP, ki
jih proizvajalno P izdeluje zaradi
potreb notranjega zagotavljanja vhodnih DP v razliLnih stopnjah izdelave
(notranja reprodukcija)
_ Lvrstost/gostota: raven medsebojne
povezanosti izdelkov razliLnih
proizvodnih skupin po posameznih znaLilnostih, kot so to zahteve v samem
PP
(oprema, zaposlenci, DP), razpeLavnih poteh blaga,A
4. Kaj mora zagotavljati proizvodni program?
Gospodarno ustvarjanje izdelkov in donosnost proizvodnega programa kot
celote ter s tem donosnost v podjetje vloxenega kapitala.
5. Prikaxi in opiUi xivljenjski cikel izdelka.
Uvajanje -> rast -> zrelost -> nasiLenje -> padec. [slika 7.1 in razlaga,
str
29]
6. Kje lahko iULemo vzroke za nezadostno
konkurenLnost PU?
V samem PU, v PF v oxjem ali UirUem smislu in pri naLinu in organizaciji
prodajne funkcije.
7. V katerih smereh Llenimo izdelke kot trgovsko
blago?
_ PotroUniUko, industrijsko (reprodukcijsko)
_ potroUniUko: potroUno/sprotno (rdeLe),
ponudbeno (oranxno),
specialno (rumeno)
_ proizvodi dolgotrajne rabe, proizvodi
kratkotrajne rabe, storitve
8. O katerih dveh vidikih govorimo pri razmestitvi
ali lokaciji
proizvodnega obrata?
_ UirUi/makro vidik: gospodarsko-geografski
dejavniki (V KATEREM KRAJU?)
_ oxji/mezo vidik: tehnoloUko-topoloUki
dejavniki (V KATEREM DELU KRAJA?)
Razmestitev je najbolj pomembna pri postavljanju novega obrata.
8 proizvodna funkcija
8.1 Organizacijska sestava
1. Kako opredelimo proizvodnjo? Po katerih
merilih jo Llenimo?
1.a) Proces usklajevanja PPP, ki daje kot uLinek proizvode v doloLeni
kakovosti, koliLini, po doloLeni stroUkovni ceni in v doloLeni Lasovni
dinamiki.
8.2 Vrste proizvodnje
1.b) _lenimo jo lahko po:
_ znaLilnosti proizvodnega procesa,
pogojene predvsem z naLinom
ustvarjanja izdelka oziroma veLine izdelkov v proizvodnem programu.
_ Utevilu izdelkov, ki so posledica
sprejetih odloLitev glede enot PU
v okviru doloLenega delovnega naloga v operativni/izvedbeni pripravi
proizvodnje
_ proizvodnja na zalogo / po naroLilu
_ organizacijskih znaLilnostih (Utevilo
organizacijskih ravni,
nadzornem razponu ravnalske ravni v proizvodni funkciji)
_ stopnji tehniLne delitve dela
_ zaporedju stopenj pri ustvarjanju
proizvoda
_ prostorski razporeditvi strojev in
naprav
2. Kako delimo proizvodnjo na osnovi znaLilnosti
proizvodnega procesa?
Na izdelLno/obLasno/enkratno proizvodnjo, proizvodnjo v
presledkih/intermitantno/stopenjsko proizvodnjo in neprekinjeno proizvodnjo.
3. Kako delimo proizvodnjo na osnovi Utevila
izdelkov?
Na posamiLno, serijsko in mnoxinsko proizvodnjo.
4. Primerjaj proizvodnjo po naroLilu in proizvodnjo
na zalogo.
[preglednica 8.2.1, str. 50]
_ proizvodnja po naroLilu: doloLen
kupec, visoka cena, proizvodne
zmogljivosti za sploUne namene; kljuLni dejavniki izida: Las, kakovost
dobave, kakovost, stroUki izdelka, izraba zmogljivosti
_ proizvodnja na zalogo: doloLen proizvajalec,
nizka cena, proizvodne
zmogljivosti za posebne namene; kljuLni dejavniki izida: stroUki, kakovost
izdelka, izraba zmogljivosti, servisiranje kupca
5. Kako delimo proizvodnjo na podlagi tehniLne
delitve dela?
Na obrtniUki, industrijski in avtomatizirani tip.
6. Kako delimo proizvodnjo glede na zaporedje
stopenj pri ustvarjanju
proizvoda?
Razlikujemo enostavne, sintetiLne, analitiLne in kombinirane tehnoloUke
procesi.
8.3 TehnoloUki proces
7. Kako lahko proizvodni proces kot celoto
razLlenimo?
Na tehnoloUki proces (DP se spreminjajo), skladiULenje (DP se ne spreminja,
Lasovno zadrxevanje), notranji transport (spremembe nahajaliUL DP, DS,
odjemalcev storitev in zaposlenih) in kontrolo kakovosti (ocenjevanje).
8. Kako Llenimo tehnoloUki proces?
Na tehnoloUke postopke, ki so povezani z:
_ nastajanjem ali pridobivanjem (sestavine)
prvine izdelka
_ nastajanjem ali pridobivanjem samega
izdelka
_ montaxo ali sestavljanjem izdelka
8.4 Spremembe tehnoloUkega procesa
9. V katerih primerih pride do sprememb tehnoloUkega
procesa?
Pri vkljuLevanju novih izdelkov v proizvodnjo na obstojeLih DS, pri Uirjenju
obsega proizvodnje, pri racionalizaciji obstojeLe proizvodnje in pri
postavljanju nove proizvodnje.
8.5 Projektiranje novega tehnoloUkega procesa
10. Katere stopnje morajo opraviti projektanti
tehnoloUkih procesov pri
projektiranju novih tehnoloUkih procesov? Posamezne stopnje opiUi. [opisi,
str. 58-70]
_ preveritev in ocenitev dejavnikov
oxje razmestitve proizvodnih prostorov
_ zbiranje osnovnih podatkov o izdelkih
oziroma o proizvodnem programu
_ izdelava posnetka obstojeLega/primerljivega
stanja
_ doloLitev tipskih predstavnikov proizvodnega
programa
_ preuLitev razliLnih vrst proizvodnje
_ zbiranje podatkov o prvinah proizvodnega
sistema
_ (grobo) skiciranje proizvodnega sistema
in celotnega proizvodnega procesa
_ razLlenitev izbrane razliLice proizvodnega
procesa v podprocese in
tehnoloUke postopke
_ doloLitev normativov Lasa za izbrano/izbrane
razliLice proizvodnega procesa
_ doloLitev potrebne opreme in delovnih
mest
_ doloLitev standardov DP
_ doloLitev vrst proizvodnje, upoUtevaje
razliLne kriterije razLlenitve
_ okvirne dogovore z gradbenimi podjetji
o obliki industrijske zgradbe
_ opredelitev Utevila in sestave zaposlenih
_ izdelavo ekonomskih izraLunov
_ izdelavo naLrta poteka izgradnje
proizvodnih prostorov, hkrati z
naLrtovanjem drugih prvim proizvodnega sistema
8.6 Inovacije
11. Kaj je industrijska in kaj intelektualna lastnina?
[str. 71]
_ industrijska lastnina: pravno varstvo
tehniLnega napredka in
instrumentov za kroxenje blaga na trgih
_ intelektualna lastnina: tudi zaULita
na podroLjih avtorskega prava
in sorodnih pravic
12. Kaj so patent, licenca, inovacija in blagovna
znamka? [str. 72]
_ patent: pravica, ki pripada P na
podlagi izuma; izrabljanje izuma,
prepoved izkoriULanja drugim, prodaja PU po izumu, prejema nadomestila,
Le
izum izrabljajo drugi
_ licenca: pravica do uporabe patenta
_ inovacija: iznajdba neLesa novega;
sluLajen pojav v nepredvidenih
okoliULinah z doloLenimi pozitivnimi posledicami; inovacija postaja temeljni
dejavnik napredka
_ blagovna znamka: pravica, s katero
se zavaruje blagovni znak
13. Razvrstite inovacije glede na tehnoloUko in
kapitalsko intenzivnost.
[slika 8.6.1, str. 76]
Lahke/texke tehniLno nezahtevne/zahtevne inovacije
14. Kako razLlenimo inovacijski proces nastajanja
novega izdelka? [str. 78]
Na razvoj nove strategije nastajanja izdelkov, razvijanje zamisli,
preverjanje z opazovanjem, poslovno analizo, razvoj, preizkuUanje in
komercializacijo.
15. Kako poteka inovacijski krog? [slika 8.6.3,
str. 79]
ideja -> laboratorijski rezultati -> polindustrijski laboratorij ->
proizvodni obrat -> izdelek
8.7 Raziskave in razvoj izdelkov
16. Kaj je raziskovanje? V kakUnih P ponavadi potekajo
raziskovalne
dejavnosti? Kako delimo raziskovanja? [str. 82]
Raziskovanje je zavestno usmerjeno iskanje za pridobitev novega znanja.
ObiLajno poteka v velikih podjetjih. Delitev po tipu in naravi: temeljne,
uporabne, razvojne raziskave.
17. Kako bi opredelili razvoj? Kako ga delimo po
namenu? [str 83]
Dejavnosti, s katerimi se kadri v industrijskem podjetju ukvarjajo takrat,
ko Ue ni povsem jasno ali bo doloLeni izdelek priUel v redno proizvodnjo
ali
ne. Delitev po namenu: temeljni, aplikativni/prilagojevalni in spremljajoLi
razvoj.
18. Kaj vse je treba zagotoviti za Lim uspeUnejUe
delo sluxbe za
raziskave in razvoj?
Obliko organizacijske sestave, ki ustreza specifiLnim zahtevam tehnoloUkega
okolja in najprimernejUi slog delovanja ravnateljev.
19. KakUna naj bi bila organizacijska oblika sluxbe
za razvoj in raziskave?
Zadovoljevati mora dejavnike, ki tvorijo tehnoloUki profil P: kombinacija
raziskav in razvoja, sodelovanje med oddelki, povpreLni xivljenjski
ciklus/lok proizvoda, naloxbe v raziskave in razvoj, stanje v odnosu na
vrhunske dosexke.
20. KakUna je organizacijska oblika za inovativni
proces? [slika 8.7.1,
str. 89]
MatriLna organizacijska oblika.
8.8 Sluxba vzdrxevanja
21. V Lem je pomen vzdrxevanja DS?
OmogoLanje neprenehnega delovanja DS v predvidenem Lasu v mejah dovoljenih
odstopanj.
22. Katere oblike vkljuLevanja vzdrxevanja na makro
ravni v
organizacijsko sestavo P poznamo? OpiUi jih.
23. Katere oblike vkljuLevanja vzdrxevanja na mikro
ravni v
organizacijsko sestavo P poznamo? OpiUi jih. [slike 8.8.2-5, str. 102-106]
_ organizacijska sestava na osnovi
strokovne specializacije
vzdrxevalcev (mehansko, elektro, gradbeno vzdrxevanje)
_ funkcijska organizacijska sestava
(prepreLevalno, obnovitveno
vzdrxevanje, vzdrxevanje ob okvarah, izdelava rezervnih delov)
_ organizacijska sestava po vrstah
DS (vzdrxevanje strojev,
elektriLnih in elektronskih naprav, energetskih naprav, transportnih
sredstev)
_ Organizacijska sestava vzdrxevanja
na osnovi izvedbene naloge
projektna organizacijska oblika (prepreLevalna, dopolnilna vzdrxevalna
dela,
investicijska tekoLa dela)
8.9 Energetika
24. Katere so naloge sluxbe energetike? Kako naj
bo ta sluxba
organizirana v sodobnem P? [slika 8.9.1, str. 110]
Oskrba z elektriko, plinom, kurjavo in vodo.
8.10 StroUkovno raLunovodstvo
25. Kaj je glavna naloga stroUkovnega raLunovodstva?
To je raLunovodstvo notranjega podroLja poslovanja. Njegovo srediULe so
stroUki, ukvarja pa se tudi z moxnostnimi PPP, ki bodo kasneje ob svojem
dejanskem nastopanju povzroLile stroUke.
8.11 TehnoloUka priprava proizvodnje
26. Kako je tehnoloUka proizvodnja vkljuLena v
dejavnost tehnoloUkega razvoja?
Je tretja stopnja dejavnosti (po raziskavah in razvoju), ki so potrebne,
da
pridemo do izdelka. Obsega dejavnosti konstrukcijske (projektne,
laboratorijske, ustvarjalne) priprave in doloLitve znaLilnosti izdelka
ter
tehnoloUke priprave same proizvodnje.
27. Katere stopnje sestavljajo tehnoloUko pripravo
proizvodnje?
28. Katera je glavna naloga konstrukcijskega oddelka?
Katera naLela
morajo konstruktorji posamiLnih izdelkov upoUtevati? [str. 119-124]
Smiselno doloLanje delovanja sestavnih delov ali urejanje aktivnosti tako,
da bo lahko vsaka organizacijska enota ali del P zagotavljala doloLeno
dodano
vrednost izdelku. NaLela: funkcionalnosti, najmanjUe texe, najmanjUih
proizvodnih stroUkov, najmanjUih gabaritnih mer, najmanjUih obratovalnih
stroUkov, enostavnega krmiljenja, enostavnega vzdrxevanja, najveLje varnosti,
naLelo zanesljivosti, naLelo ekologije.
29. Katere so glavne naloge oddelka za doloLitev
tehnoloUkega procesa?
Kaj je cilj doloLanja tehnoloUkega procesa? [str. 128]
_ preuLevanje, razLlenjevanje in konkretizacija
vsebine tehnoloUkih postopkov
_ doloLevanje natanLnega zaporedja
postopkov, operacij in manjUih enot
tehnoloUkega procesa
_ doloLevanje znaLilnosti delovnih
mest, preko katerih bodo Uli
izdelki v tehnoloUkem procesu, torej izvajalcev, DS in prostora
30. Katere so naloge zaposlenih v oddelku za doloLitev
delovnih Lasov?
_ naloge, povezane z ureditvijo delovnega
mesta
_ naloge, s katerimi se v podrobnosti
doloLa naLin izvajalLevega dela
_ naloge, s katerimi se v podrobnost
doloLa zahtevnost opravka/opravkov
_ naloge, s katerimi doloLamo normalno
hitrost izvajanja opravkov
Lasovne meritve dela
31. ZapiUi enaLbo za proizvodni/operacijski Las
(Tproiz). [str. 141]
Tproiz na izdelek = ((Tprp + Tzak) / n) + Tizd
Tprp pripravljalni Las
Tzak zakljuLni Las
Tizd izdelovalni Las
N Utevilo izdelkov
32. Katere so naloge zaposlenih v oddelku za doloLitev
prvin za
proizvodnjo izdelka?
Skrbeli naj bi za sistematiLno standardizacijo in poenostavitev sestavnih
prvin pri proizvodnji izdelkov, iskali prihranke zaradi zmanjUanja
razliLnosti nabavljenih sestavin in odpravljali nepotrebne razlike med
temi
sestavinami.
33. Katere so naloge zaposlenih v oddelku za uskladitev
tehniLne dokumentacije?
34. Kako so povezani posamezni podsistemi informacij
proizvodnega
informacijskega sistema? OpiUi namen in vlogo posameznega podsistema. [slika
8.11.7, opisi, str. 152-163]
Podsistemi (podsistem/entiteta informacij o izdelkih/polizdelkih, podsistem
informacij o sestavi izdelkov/polizdelkov, podsistem informacij o izdelavi
izdelkov/polizdelkov, podsistem informacij o kontroli, podsistem informacij
o
(zmogljivostih) DS (razen orodij), podsistem informacij o orodjih) so
povezani vsak z vsakim in vsak tudi navzven/navznoter.
8.12 Objektivne zahteve v proizvodnem procesu
35. Katere so objektivne zahteve, ki jih morajo
upoUtevati organizatorji
tehnoloUkega in celotnega proizvodnega procesa. OpiUi jih.
_ sorazmernost/proporcionalnost (potroUkov
delovnega Lasa v doloLenih
tehnoloUkih postopkih in operacijah, Utevila izvajalcev in Utevila DS
(predvsem opreme)/njihovih zmogljivosti)
_ vzporednost/paralelnost (hkratno
izvajanje razliLnih operacij na
razliLnih delovnih mestih)
_ proizvodni ritem (upoUtevanje je
pogoj za doseganje naLrtovanih rokov)
_ povezanost/kontinuiteta (neprekinjeno
delovanje PPP: delovanje na DP
brez pretanka, neprekinjeno proizvodno delovanje izvajalcev, neprekinjeno
delovanje in zato popolno izrabo zmogljivosti DS)
8.13 Izvedbena ali operativna priprava proizvodnje
36. Kaj je namen izvedbene ali operativne priprave
proizvodnje? Katere
so glavne naloge? NariUi organigram izvedbene/operativne priprave
proizvodnje. [str. 167, 169, organigram 176]
Pripraviti najprimernejUi proizvodni program, saj je ta najpomembnejUa
osnova za doloLitev proizvodnega naLrta v doloLenem Lasovnem razdobju (npr.
letu). Glavne naloge: naLrtovanje proizvodnega procesa, naLrtovanje
materialnih potreb, izdelava in lansiranje delovne dokumentacije, spremljanje
in kontrola izvrUevanja.
37. Navedite naloge posameznega oddelka izvedbene/operativne
priprave
proizvodnje. [str. 176-210]
Oddelki: za prejem dokumentacije, analizo zmogljivosti in okvirno
naLrtovanje, nabavni (s skladiULi), za krmiljenje proizvodnega procesa,
ki ga
sestavljajo oddelki za: operativno izvedbeno naLrtovanje, terminiranje,
posredovanje dokumentacije, kontrolo proizvodnega procesa.
8.14 Proizvodni obrat
38. Po katerem kriteriju se delijo delovne naloge
zaposlenih v
proizvodnem obratu? [str. 211-] Posamezno skupino dejavnosti opiUi.
TehniLna delitev dela po opravkih na: transportne operacije, pripravo
doloLenih delovnih predmetov za glavni tehnoloUki proces in operacije v
glavnem tehnoloUkem procesu
39. Kaj vse uvrULamo med tovarniUko opremo? Po
katerih naLelih jo
razvrULamo? [str 218-220]
Naprave, stroje, transportna sredstva, orodje, naprave za merjenje in inventar.
?NaLela razporeditve strojev?: naLelo proizvodnosti, naLelo gospodarnosti,
naLelo najmanjUega psihofiziLnega naprezanja, naLelo enotnosti ciljev,
posebna naLela, ki se uporabljajo v zvezi z razporeditvijo strojev.
40. Katere vrste proizvodnje poznamo na osnovi
prostorske razporeditve
strojev. OpiUi in skiciraj posamezno. [str. 221-230]
Proizvodnja na delovnem mestu, delavniUka proizvodnja, celiLna proizvodnja,
linijska proizvodnja, proizvodnja s prisilnim tokom (tekoLo proizvodnjo).
8.15 Sluxba zagotavljanja kakovosti izdelkov in storitev
41. Kako lahko opredelimo kakovost? Kaj razumemo
s trxno in kaj s
projektno kakovostjo?
Kakovost je merilo ustreznosti nekega izdelka doloLenim standardom, ki
jih
postavljajo plaLilno sposobni kupci.
_ trxna kakovost: se ne omejuje zgolj
na kakovost PU, ampak obsega
tudi naLin izpolnitve strankinih zahtev/priLakovanj
_ projektna kakovost: kakovost predvidena
s konstrukcijskimi
naLrti/projektom naprave (v strojni, lesni in elektro industriji)
42. Razloxite optimalno razmerje med vrednostjo
kakovosti in stroUki za
njeno dosego. [slika 8.15.1, str. 235]
Optimalno razmerje med vrednostjo kakovosti in stroUki za dosego kakovosti
je pri tisti ravni kakovosti, pri kateri je razmerje med stroUki za dosego
kakovosti in vrednostjo kakovosti najveLje.
43. Kaj razumete s kratico CEOKA? [str. 237, 260]
Celovito Obvladanje KAkovosti.
44. Katere so znaLilne razlike med izdelki in storitvami?
[str. 242]
Konkretnost, ponovna prodaja/reklamacija, predstavitev pred prodajo,
soLasnost izvedbe in prodaje, prostorska razporeditev, fiziLna razpeLava,
naLin proizvodnje, neposrednost stikov, razporeditev stroUkov.
45. NaUtej doloLila kakovosti storitev. IstoLasno
naUtej nekaj
otipljivih in neotipljivih prvin kakovosti storitev. [str. 243]
Urejenost, zanesljivost, odzivnost, strokovnost, ustrexljivost,
verodostojnost, varnost, dostopnost, komuniciranje, razumevanje strank.
Otipljivost -> fiziLni pripomoLki, hitrost dobave, kreditne ugodnosti,
odprava napak, tehniLna podpora, izgled osebja, predstava o podjetju,
zanesljivost, | zaupnost, | nasveti, pristojnosti zaposlenih, sposobnost
komunikacije, prijetno razpoloxenje, ustrexljivost, dostopnost, vljudnost,
osebna skrb za storitev <- Neotipljivost
46. NaUtej nekaj dogodkov ali ukrepov, ki imajo
lahko za posledico
zmanjUanje kakovosti izdelka. [str. 246-247]
_ zamenjava dobre funkcionalne konstrukcije
za vidno bolj privlaLno
konstrukcijo
_ obLasne konstrukcijske spremembe,
ki ne dovoljujejo zadosti Lasa za
celovito ocenitev izdelka pred njegovo postavitvijo na trg
_ postopki preverjanja in pregledov,
ki premalo stvarno odraxajo
dejanske uporabniUke razmere
_ izkustvene zamenjave materiala v
okviru nabavne ali proizvodne
funkcije brez ustreznega tehnoloUkega ovrednotenja
_ obLutne konstrukcijske spremembe,
narejene s ciljem vkljuLiti nove
znaLilnosti obstojeLo konstrukcijo, brez vsaj minimalnih sprememb orodij
_ napake v postavitvi in servisiranju,
ki je ni izvedlo za to
pooblaULeno (od proizvajalca) osebje
_ neskladnost izdelka z okoljem
_ neskladnost predvidevanj o moxni
napaLni uporabi izdelka pri uporabniku
_ neupoUtevanje Uirokega razpona fiziLnih
in umskih sposobnosti potroUnikov
_ statistiLna kontrola kot porok kakovosti
namesto zgolj kot osnova za
ukrepanje
_ metode znixevanja stroUkov, ki terjajo
kompromise pri materialu in
proizvodnih postopkih
_ neustrezno oznaLevanje
_ neustrezno omotavanje
_ pomanjkanje zavesti o ustreznem oznaLevanju,
predpisih in pravilih
glede izdelka pri zaposlencih
47. Od Lesa je odvisna oblika organizacijske sestave
sluxbe
zagotavljanja kakovosti? NariUi primer tovrstne oblike v shemi proizvodne
sluxbe. [str. 248, slika 8.15.5, str. 249]
Dejavnosti, s katero se ukvarja Z, velikosti proizvodnega programa, obsega
proizvodnje, potrebne stopnje kakovosti izdelkov glede na njihov znaLaj
in
razmerja med ponudbo in povpraUevanjem.
48. Navedi nekaj bistvenih prednosti celovitega
obvladovanja kakovosti v
primerjavi z obiLajnim pristopom. [preglednica 8.15.1, str. 260]
Strankino zadovoljstvo, nenehno izboljUevanje, dolgoroLna rast, kakovost
je
vgrajena v proces, struktuirano, skupinsko in multidisciplinarno reUevanje
problemov,A
9 prodajna punkcija
1. Osnovne naloge prodajne funkcije z opisi.
Raziskovanje prodajnega trga, naLrtovanje prodaje, prodaja PU, poslovno
oglaUevanje, skladiULenje in prevoz PU, evidentiranje/razvid prodaje ter
ekonomska analiza in kontrola prodaje [opisi, str. 226-268]
2. Kako oblikujemo prodajne cene (PC)?
Glede na cene na trgu. Odvisne so od kupca, koliko je pripravljen in
sposoben plaLati, cene enakih PU istim kupcem konkurence in stroUkov.
3. NaUtej in opiUi postopke pri prodaji.
Izdelava ponudb, sklepanje prodajnih pogodb, zbiranje naroLil, obdelava
naroLil, izvrUevanje naroLil, prevzem PU iz procesa njihovega pridobivanja,
?skladiULenje in varstvo PU?, transportno omotavanje, natovarjanje,
fakturiranje/izstavljanje raLunov, izvajanje poslovnega oglaUevanja in
opravljanje servisnih storitev. [slika 9.1, opisi str. 264-266]
4. Osnovne naloge poslovnega oglaUevanja.
Od Lesa je odvisna
uLinkovitost prodaje PU?
ObveULanje, prepriLevanje in pridobivanje potroUnikov za nakup PU.
ULinkovitost prodaje PU je odvisna od uLinkovitosti posameznih sredstev
prenosa sporoLil in:
_ potroUnika je treba nauLiti pravilne
uporabe PU
_ priloxiti ustrezna navodila o uporabi
ali jih navesti na omotu; biti
morajo jasna in preprosta
_ dosegljivosti dodatnih informacij
v Lasu uporabe
_ razpoloxljivosti rezervnih delov
_ hitrosti in uLinkovitosti popravil
_ prijaznosti pri stikih kupca in zaposlencev
10 finanLna funkcija
1. Kako je opredeljena finanLna funkcija.
OpiUi posamezne naloge.
Priskrba, vlaganje in vraLanje sredstev, gospodarjenje z njimi in urejanje
finanLnih odnosov. Na kratko usklajevanje obsega denarnih sredstev
s
potrebami po njih. [opisi, str. 269]
_ zagotavljanje kratkoroLne in dolgoroLne
plaLilne sposobnosti
_ prispevanje k dolgoroLni donosnosti
lastniUkega kapitala
_ prispevanje k zmanjUanju tveganja
v poslovanju
_ prispevanje k poslovni neodvisnosti
P
2. Na kakUne naLine lahko zdruxba pridobi
finanLna sredstva?
Iz notranjih/lastnih (dobiLek, amortizacija, financiranje s
prestrukturiranjem premoxenja, racionalizacija PP, dezinvestiranje) in
zunanjih/tujih (lastniUki, dolxniUki) virov.
3. Kako lahko druxbe naloxijo finanLne presexke?
V finanLne naloxbe neposredno v druge Z ali s posredovanjem finanLnih Z.
FinanLne naloxbe so denar, depoziti v bankah, krediti (drugim Z), kapitalski
vloxki, vrednostni papirji.