Odgovori na vpraUanja iz predmeta POSLOVNE FUNKCIJE
Vse navedbe strani se nanaUajo na knjigo Mirana MihelLiLa Poslovne  
(proizvodne in druge) funkcije
Avtor Fredi VEELIGAJ: [email protected]
1       DELOVNI PROCES IN NJEGOVE ORGANIZACIJSKE PRVINE
1. Kaj je delovni proces (DProc), kakUen je njegov namen in kako ga delimo?
Delovni proces je vsaka smotrna Llovekova dejavnost, katere namen je  
pridobivanje gmotnih in duhovnih dobrin. Je najUirUe opredeljena dejavnost v  
zdruxbi (Z). Delimo ga poslovni ali izvedbeni in upravljalno-ravnateljevalni  
proces.
2. Kdo so nosilci delovnega procesa  in kakUna je njihova naloga?
Ravnatelji. Njihova naloga je zagotoviti Z obstoj in s tem prexivetje ter
razvoj.
3. Na kakUen naLin mora h gospodarskim ciljem usmerjena zdruxba opravljati  
svoje naloge v reprodukcijskem procesu? Kdo zagotavlja ta naLin?
Na smotrn naLin. V Z ga zagotavlja organizacija.
4. Kako imenujemo stike Lloveka in delovnih predmetov? Kdo te stike narekuje?
Opravki ali opravila. Narekuje jih poslovni/izvedbeni proces.
5. Postavi v ustrezni vrstni red od najobsexnejUega k najmanjUim: stopnja,  
prvina, prijem, gib, opravek, postopek.
postopek > opravek = opravilo = delo > prvina > stopnja > gib > prijem
6. Katere so organizacijske prvine delovnega procesa. Kako so medsebojno
povezane?
Delovno mesto, opravek in delovna naloga. Povezane so z doloLili iz  
naslednjih odgovorov.
7. Kaj je delovno mesto, kaj se na njem izvaja in kako je opredeljeno?
Delovno mesto je najmanjUa organizacijska enota v Z, na kateri zaposleni  
izvajajo delovne naloge. Opredelimo ga s tremi doloLili:
_       z izvajalcem neke vrste in stopnje usposobljenosti ali izobrazbe (KDO?)
_       z delovnim sredstvom ustrezne vrste (S _IM?)
_       s prostorom, na katerem se izvaja opravek ali skupina opravkov (KJE?)
8. Kako je opredeljen opravek. Kje ga izvajamo?
Opravke izvajamo na delovnih mestih. Opredelimo ga s Utirimi doloLili:
_       z izvajalcem neke vrste in stopnje usposobljenosti ali izobrazbe (KDO?)
_       z delovnim sredstvom ustrezne vrste (S _IM?)
_       z vsebino ali vrsto dela (KAJ?)
_       z naLinom dela (KAKO? NA KAKEEN NA_IN?)
9. Kako je opredeljena delovna naloga?
Delovna naloga je opredeljena s sedmimi doloLili:
_       z izvajalcem neke vrste in stopnje usposobljenosti ali izobrazbe (KDO?)
_       z delovnim sredstvom ustrezne vrste (S _IM?)
_       z vsebino ali vrsto dela (KAJ?)
_       s prostorom, na katerem se izvaja opravek ali skupina opravkov (KJE?)
_       z naLinom dela (KAKO? NA KAKEEN NA_IN?)
_       z namenom, s katerim izvajamo opravke ali skupino opravkov (ZAKAJ?)
_       s Lasom, v katerem mora biti opravek konLan (KDAJ? KOLIKO _ASA?)
2       Opredelitev in cilji poslovnega procesa (PP)
1.      Opredelitev poslovnega procesa.
PP Z je povsem doloLena (oxje opredeljena) dejavnost s katero ukvarja Z.
2.      Katere so prvine PP (PPP)?
Delovna sredstva (DS), delovni predmeti (DP), delovna sila in storitve.
3.      Kaj je namen PP?
Z naturalnega vidika: pridobivanje poslovnih uLinkov (PU).
Z vrednostnega vidika: pridobivanje prihodka in v njegovem okviru dohodka in  
dobiLka zdruxbe.
4.      Kateri so cilji PP?
SploUni cilj: zagotoviti trajno delovanje in razvojno sposobnost Z.
RazLlenitev:
_       poveLati Utevilo ustvarjenih in prodanih PU
_       pridobiti kupce na novih trgih in s poveLanjem zadovoljstva  
(sedanjih) kupcev razUiriti njihovo Utevilo ter obseg prodaje na starih trgih
_       zmanjUati stroUke poslovanja
_       izboljUati uLinkovitost dela
_       poveLati zadovoljstvo zaposlenih
_       doseLi skladnost z zahtevami okolja
3       Poslovne in druge funkcije (PF)
1.      Kako je opredeljena beseda funkcija?
To so v sklope zdruxene posamezne sorodne naloge podjetja (P).
2.      NaUtej temeljne PF?
Kadrovska, investicijsko-tehniLna, nabavna/nakupna, proizvodna, prodajna,
finanLna.
3.      NaUtej organizacijske funkcije. Kaj je njihov namen?
Upravljalna, ravnateljevalna in izvajalna funkcija. DoloLajo poloxaj Llanov  
zdruxbe, pri doloLanju in uresniLevanju vsebine njenega poslovanja, odloLanju  
v delovnem procesu in udelexbi pri /na/ rezultatih poslovanja.
4.      NaUtej informacijske funkcije. Kaj je njihov namen?
Funkcija obravnavanja podatkov o preteklosti (knjigovodstvo, statistika,  
arhiviranje,A), funkcija obravnavanja podatkov o prihodnosti (naLrtovanje),  
funkcija analiziranja podatkov (analiza) in funkcija nadziranja obravnavanja  
podatkov (revizijo). Njihov namen je omogoLiti sprejemanje odloLitev o  
procesih.
5.      Skicirajte soodvisnost med organizacijskimi, informacijskimi in  
poslovnimi funkcijami.
upravljanje in ravnateljevanje (oblastveni funkciji)
e       
informacijski sistem (informacijske funkcije)
e       
funkcija izvajanja (temeljne poslovne funkcije)
4       Kadrovska poslovna funkcija
1.      Kako bi poimenovali vlogo Lloveka v PP?
_lovek je izhodiULe vsakega DProc.
2.      Kaj razumemo pod besedo kadri?
Zaposlenci, Ue posebej strokovno in ravnateljsko osebje.
3.      Od Lesa je odvisno Utevilo zaposlenih v ?
Od politiLnih (zahteve polne zaposlenosti), ekonomskih (stopnja gospodarske  
razvitosti, avtomatizacija) in demografskih (rodnost, otroUko varstvo)  
dejavnikov.
4.      Na katerih podroLjih deluje ? OpiUi posamezna podroLja.
NaLrtovanje, spremljanje razvoja in izobraxevanje kadrov, motiviranje,  
poklicno usmerjanje in izbiranje kadrov, nagrajevanje, obveULanje, sestava in  
pridobivanje kadrov, medsebojni odnosi pri delu, ocenjevanje kadrov,  
reUevanje socialnih vpraUanj, sistematizacija delovnih podroLij in delovnih  
programov, naLrtovanje delovnih karier,A [opisi: str: 11-14]
5.      Katere kadrovske pogoje morajo izpolnjevati zdruxbe, ki xelijo biti  
uspeUne?
Inovativnost, hitro prilagajanje, prilagodljiva strategija razvoja, uporaba  
sodelovalnega naLina ravnateljevanja, hitro uLenje in spreminjanje postopkov,  
so sprejeli zasnovo vrednot Lloveka kot svobodnega posameznika in imajo tudi  
njihovi Llani sposobnost hitrega uLenja.
5       investicijsko (naloxbeno)  tehniLna funkcija
1.      Kaj je investicijsko-tehniLna funkcija?
Skrbi za izgraditev in usposabljanje DS, njihovo tekoLe in investicijsko  
vzdrxevanje ter tehniLno varstvo.
OmogoLa opravljanje dela, saj priskrbijo DS, brez katerih DProc ne more
potekati.
2.      Kako delimo naloxbe/investicije doloLene zdruxbe?
Na zaLetne naloxbe, naloxbe za sploUne izboljUave, naloxbe za nadomestitev,  
naloxbe za izpopolnitev, naloxbe za razUiritev in naloxbe za preusmeritev.  
Lahko pa jih povezujemo tudi s posameznimi PF in drugimi funkcijami.
3.      Kaj je vzdrxevanje. Kako je opredeljena toLka optimalnega vzdrxevanja?
Vzdrxevanje je podaljUevanje dobe uporabnosti DS. ToLka optimalnega  
vzdrxevanja [slika 5.1., str. 19] je najnixja vsota stroUkov vzdrxevanja ob  
ustavitvah in stroUkov prepreLevalnega vzdrxevanja.
6       nabavna funkcija
1.      Kaj je nabavna funkcija?
PF, ki dopolnjuje temeljne PF, ki se ukvarjajo s prvinami ali naturalnimi  
vloxki v PP. Za to mora priskrbeti in varovati DP ali priskrbeti storitve.  
Temeljna vpraUanja s katerimi se ukvarja so: kaj, koliko, kje, kdaj in pod  
kakUnimi pogoji kupiti ter koliko plaLati.
2.      NajpomembnejUe naloge .
Raziskave trga, izbira dobaviteljev, izdelava naLrta nabave, pripravljalna  
dela (iskanje in analiza ponudb), poslovno dogovarjanje in sklenitev pogodbe  
za nabavo DP, naroLanje, prevzem DP, kontrola in reklamacije, izdaja naloga  
za plaLilo dobavitelju, skladiULenje DP, razvid nabave ter kontrola in  
analiza nabavnega poslovanja.
3.      Kaj mora zagotoviti ?
Trajno in pravoLasno oskrbovanje Z z DP, stalno prouLevanje trxnih razmer  
glede ponudbe PD, vzpostavljanje korektnih poslovnih odnosov z dobavitelji,  
vzdrxevanje najprimernejUe ravni zaloge DP, doseganje najugodnejUih nabavnih  
pogojev in znixevanje stroUkov na enoto nabavljenih DP.
4.      Kaj mora obsegati raziskava nabavnega trga?
KoliLina, kakovost in cena DP, nabavne vire in poti ter omotavanje in naLin  
transporta.
5.      Kateri so kriteriji na osnovi katerih si Z izbere najustreznejUega  
dobavitelja?
_       tehniLni kriterij (zmogljivost, opremljenost)
_       komercialni kriterij (cena, stroUki skladiULenja, transport)
_       kakovostni kriterij (presoja dobaviteljevega sistema kakovosti,  
preizkuUanje vzorcev
_       sposobnosti in zmogljivosti dobaviteljev
_       kriterij zaupanja (verodostojnost pri izvajanju pogodbenih  
obveznosti, ne izdaja skupnih skrivnosti)
6.      Kaj je skladiULenje? NaLela gospodarnosti skladiULenja.
SkladiULenje je premostitev Lasa med nabavo in porabo DP. Opravlja funkcije:  
prevzem, namestitev in skladiULenje, varstvo in izdajanje DP ter vodenje  
razvida o skladiULnem poslovanju.
NaLela gospodarnosti skladiULenja:
_       naLelo smotrne izrabe skladiULnega prostora in opreme
_       naLelo hitrega obraLanja DP
_       naLelo vzdrxevanja najprimernejUe zaloge posameznih DP
_       naLelo transportnih poti pri pretoku DP na najmanjUi moxni obseg
7.      Prednosti raLunalniUko podprte nabave in analize nabave?
_       hitro zmanjUevanje vseh vrst stroUkov v zvezi s pisno ali  
elektronsko dokumentacijo
_       bistveno poveLanje natanLnosti podatkov
_       zmanjUevanje administrativnega dela zaposlencev v nabavi in s tem  
poveLanjem njihovega strokovnega dela
7       pogojenost sistema ustvarjanja s programom poslovnih uLinkov
1.      Od Lesa je odvisna doloLitev proizvodnega programa?
Ne le od naLrtovalcev v P, ampak predvsem od moxnosti, ki se ponujajo v  
njegovem okolju.
2.      KakUna je razlika med proizvodnim programom in asortimentom?
Proizvodni program: spisek razliLnih izdelkov, ki jih proizvaja P. Sprememba  
je kakovostnega znaLaja.
Asortiment: razliLni delexi koliLin posameznih izdelkov znotraj doloLenega  
proizvodnega programa. Sprememba je kolikostnega znaLaja.
3.      Katere razsexnosti oznaLuje proizvodni program. Kaj pomenijo?
_       Uirina: Utevilo razliLnih izdelkov, ki jih proizvaja P
_       globina: Utevilo razliLnih DP, ki jih proizvajalno P izdeluje zaradi  
potreb notranjega zagotavljanja vhodnih DP v razliLnih stopnjah izdelave  
(notranja reprodukcija)
_       Lvrstost/gostota: raven medsebojne povezanosti izdelkov razliLnih  
proizvodnih skupin po posameznih znaLilnostih, kot so to zahteve v samem PP  
(oprema, zaposlenci, DP), razpeLavnih poteh blaga,A
4.      Kaj mora zagotavljati proizvodni program?
Gospodarno ustvarjanje izdelkov in donosnost proizvodnega programa kot  
celote ter s tem donosnost v podjetje vloxenega kapitala.
5.      Prikaxi in opiUi xivljenjski cikel izdelka.
Uvajanje -> rast -> zrelost -> nasiLenje -> padec. [slika 7.1 in razlaga, str
29]
6.      Kje lahko iULemo vzroke za nezadostno konkurenLnost PU?
V samem PU, v PF v oxjem ali UirUem smislu in pri naLinu in organizaciji  
prodajne funkcije.
7.      V katerih smereh Llenimo izdelke kot trgovsko blago?
_       PotroUniUko, industrijsko (reprodukcijsko)
_       potroUniUko: potroUno/sprotno (rdeLe), ponudbeno (oranxno),  
specialno (rumeno)
_       proizvodi dolgotrajne rabe, proizvodi kratkotrajne rabe, storitve
8.      O katerih dveh vidikih govorimo pri razmestitvi ali lokaciji  
proizvodnega obrata?
_       UirUi/makro vidik: gospodarsko-geografski dejavniki (V KATEREM KRAJU?)
_       oxji/mezo vidik: tehnoloUko-topoloUki dejavniki (V KATEREM DELU KRAJA?)
Razmestitev je najbolj pomembna pri postavljanju novega obrata.
8       proizvodna funkcija
8.1     Organizacijska sestava
1.      Kako opredelimo proizvodnjo? Po katerih merilih jo Llenimo?
1.a) Proces usklajevanja PPP, ki daje kot uLinek proizvode v doloLeni  
kakovosti, koliLini, po doloLeni stroUkovni ceni in v doloLeni Lasovni  
dinamiki.
8.2     Vrste proizvodnje
1.b) _lenimo jo lahko po:
_       znaLilnosti proizvodnega procesa, pogojene predvsem z naLinom  
ustvarjanja izdelka oziroma veLine izdelkov v proizvodnem programu.
_       Utevilu izdelkov, ki so posledica sprejetih odloLitev glede enot PU  
v okviru doloLenega delovnega naloga v operativni/izvedbeni pripravi  
proizvodnje
_       proizvodnja na zalogo / po naroLilu
_       organizacijskih znaLilnostih (Utevilo organizacijskih ravni,  
nadzornem razponu ravnalske ravni v proizvodni funkciji)
_       stopnji tehniLne delitve dela
_       zaporedju stopenj pri ustvarjanju proizvoda
_       prostorski razporeditvi strojev in naprav
2.      Kako delimo proizvodnjo na osnovi znaLilnosti proizvodnega procesa?
Na izdelLno/obLasno/enkratno proizvodnjo, proizvodnjo v  
presledkih/intermitantno/stopenjsko proizvodnjo in neprekinjeno proizvodnjo.
3.      Kako delimo proizvodnjo na osnovi Utevila izdelkov?
Na posamiLno, serijsko in mnoxinsko proizvodnjo.
4.      Primerjaj proizvodnjo po naroLilu in proizvodnjo na zalogo.  
[preglednica 8.2.1, str. 50]
_       proizvodnja po naroLilu: doloLen kupec, visoka cena, proizvodne  
zmogljivosti za sploUne namene; kljuLni dejavniki izida: Las, kakovost  
dobave, kakovost, stroUki izdelka, izraba zmogljivosti
_       proizvodnja na zalogo: doloLen proizvajalec, nizka cena, proizvodne  
zmogljivosti za posebne namene; kljuLni dejavniki izida: stroUki, kakovost  
izdelka, izraba zmogljivosti, servisiranje kupca
5.      Kako delimo proizvodnjo na podlagi tehniLne delitve dela?
Na obrtniUki, industrijski in avtomatizirani tip.
6.      Kako delimo proizvodnjo glede na zaporedje stopenj pri ustvarjanju  
proizvoda?
Razlikujemo enostavne, sintetiLne, analitiLne in kombinirane tehnoloUke procesi.
8.3     TehnoloUki proces
7.      Kako lahko proizvodni proces kot celoto razLlenimo?
Na tehnoloUki proces (DP se spreminjajo), skladiULenje (DP se ne spreminja,  
Lasovno zadrxevanje), notranji transport (spremembe nahajaliUL DP, DS,  
odjemalcev storitev in zaposlenih) in kontrolo kakovosti (ocenjevanje).
8.      Kako Llenimo tehnoloUki proces?
Na tehnoloUke postopke, ki so povezani z:
_       nastajanjem ali pridobivanjem (sestavine) prvine izdelka
_       nastajanjem ali pridobivanjem samega izdelka
_       montaxo ali sestavljanjem izdelka
8.4     Spremembe tehnoloUkega procesa
9.      V katerih primerih pride do sprememb tehnoloUkega procesa?
Pri vkljuLevanju novih izdelkov v proizvodnjo na obstojeLih DS, pri Uirjenju  
obsega proizvodnje, pri racionalizaciji obstojeLe proizvodnje in pri  
postavljanju nove proizvodnje.
8.5     Projektiranje novega tehnoloUkega procesa
10.     Katere stopnje morajo opraviti projektanti tehnoloUkih procesov pri  
projektiranju novih tehnoloUkih procesov? Posamezne stopnje opiUi. [opisi,  
str. 58-70]
_       preveritev in ocenitev dejavnikov oxje razmestitve proizvodnih prostorov
_       zbiranje osnovnih podatkov o izdelkih oziroma o proizvodnem programu
_       izdelava posnetka obstojeLega/primerljivega stanja
_       doloLitev tipskih predstavnikov proizvodnega programa
_       preuLitev razliLnih vrst proizvodnje
_       zbiranje podatkov o prvinah proizvodnega sistema
_       (grobo) skiciranje proizvodnega sistema in celotnega proizvodnega procesa
_       razLlenitev izbrane razliLice proizvodnega procesa v podprocese in  
tehnoloUke postopke
_       doloLitev normativov Lasa za izbrano/izbrane razliLice proizvodnega procesa
_       doloLitev potrebne opreme in delovnih mest
_       doloLitev standardov DP
_       doloLitev vrst proizvodnje, upoUtevaje razliLne kriterije razLlenitve
_       okvirne dogovore z gradbenimi podjetji o obliki industrijske zgradbe
_       opredelitev Utevila in sestave zaposlenih
_       izdelavo ekonomskih izraLunov
_       izdelavo naLrta poteka izgradnje proizvodnih prostorov, hkrati z  
naLrtovanjem drugih prvim proizvodnega sistema
8.6     Inovacije
11.     Kaj je industrijska in kaj intelektualna lastnina? [str. 71]
_       industrijska lastnina: pravno varstvo tehniLnega napredka in  
instrumentov za kroxenje blaga na trgih
_       intelektualna lastnina: tudi zaULita na podroLjih avtorskega prava  
in sorodnih pravic
12.     Kaj so patent, licenca, inovacija in blagovna znamka? [str. 72]
_       patent: pravica, ki pripada P na podlagi izuma; izrabljanje izuma,  
prepoved izkoriULanja drugim, prodaja PU po izumu, prejema nadomestila, Le  
izum izrabljajo drugi
_       licenca: pravica do uporabe patenta
_       inovacija: iznajdba neLesa novega; sluLajen pojav v nepredvidenih  
okoliULinah z doloLenimi pozitivnimi posledicami; inovacija postaja temeljni  
dejavnik napredka
_       blagovna znamka: pravica, s katero se zavaruje blagovni znak
13.     Razvrstite inovacije glede na tehnoloUko in kapitalsko intenzivnost.  
[slika 8.6.1, str. 76]
Lahke/texke tehniLno nezahtevne/zahtevne inovacije
14.     Kako razLlenimo inovacijski proces nastajanja novega izdelka? [str. 78]
Na razvoj nove strategije nastajanja izdelkov, razvijanje zamisli,  
preverjanje z opazovanjem, poslovno analizo, razvoj, preizkuUanje in  
komercializacijo.
15.     Kako poteka inovacijski krog? [slika 8.6.3, str. 79]
ideja -> laboratorijski rezultati -> polindustrijski laboratorij ->  
proizvodni obrat -> izdelek
8.7     Raziskave in razvoj izdelkov
16.     Kaj je raziskovanje? V kakUnih P ponavadi potekajo raziskovalne  
dejavnosti? Kako delimo raziskovanja? [str. 82]
Raziskovanje je zavestno usmerjeno iskanje za pridobitev novega znanja.  
ObiLajno poteka v velikih podjetjih. Delitev po tipu in naravi: temeljne,  
uporabne, razvojne raziskave.
17.     Kako bi opredelili razvoj? Kako ga delimo po namenu? [str 83]
Dejavnosti, s katerimi se kadri v industrijskem podjetju ukvarjajo takrat,  
ko Ue ni povsem jasno ali bo doloLeni izdelek priUel v redno proizvodnjo ali  
ne. Delitev po namenu: temeljni, aplikativni/prilagojevalni in spremljajoLi  
razvoj.
18.     Kaj vse je treba zagotoviti za Lim uspeUnejUe delo sluxbe za  
raziskave in razvoj?
Obliko organizacijske sestave, ki ustreza specifiLnim zahtevam tehnoloUkega  
okolja in najprimernejUi slog delovanja ravnateljev.
19.     KakUna naj bi bila organizacijska oblika sluxbe za razvoj in raziskave?
Zadovoljevati mora dejavnike, ki tvorijo tehnoloUki profil P: kombinacija  
raziskav in razvoja, sodelovanje med oddelki, povpreLni xivljenjski  
ciklus/lok proizvoda, naloxbe v raziskave in razvoj, stanje v odnosu na  
vrhunske dosexke.
20.     KakUna je organizacijska oblika za inovativni proces? [slika 8.7.1,  
str. 89]
MatriLna organizacijska oblika.
8.8     Sluxba vzdrxevanja
21.     V Lem je pomen vzdrxevanja DS?
OmogoLanje neprenehnega delovanja DS v predvidenem Lasu v mejah dovoljenih  
odstopanj.
22.     Katere oblike vkljuLevanja vzdrxevanja na makro ravni v  
organizacijsko sestavo P poznamo? OpiUi jih.
23.     Katere oblike vkljuLevanja vzdrxevanja na mikro ravni v  
organizacijsko sestavo P poznamo? OpiUi jih. [slike 8.8.2-5, str. 102-106]
_       organizacijska sestava na osnovi strokovne specializacije  
vzdrxevalcev (mehansko, elektro, gradbeno vzdrxevanje)
_       funkcijska organizacijska sestava (prepreLevalno, obnovitveno  
vzdrxevanje, vzdrxevanje ob okvarah, izdelava rezervnih delov)
_       organizacijska sestava po vrstah DS (vzdrxevanje strojev,  
elektriLnih in elektronskih naprav, energetskih naprav, transportnih  
sredstev)
_       Organizacijska sestava vzdrxevanja na osnovi izvedbene naloge   
projektna organizacijska oblika (prepreLevalna, dopolnilna vzdrxevalna dela,  
investicijska tekoLa dela)
8.9     Energetika
24.     Katere so naloge sluxbe energetike? Kako naj bo ta sluxba  
organizirana v sodobnem P? [slika 8.9.1, str. 110]
Oskrba z elektriko, plinom, kurjavo in vodo.
8.10    StroUkovno raLunovodstvo
25.     Kaj je glavna naloga stroUkovnega raLunovodstva?
To je raLunovodstvo notranjega podroLja poslovanja. Njegovo srediULe so  
stroUki, ukvarja pa se tudi z moxnostnimi PPP, ki bodo kasneje ob svojem  
dejanskem nastopanju povzroLile stroUke.
8.11    TehnoloUka priprava proizvodnje
26.     Kako je tehnoloUka proizvodnja vkljuLena v dejavnost tehnoloUkega razvoja?
Je tretja stopnja dejavnosti (po raziskavah in razvoju), ki so potrebne, da  
pridemo do izdelka. Obsega dejavnosti konstrukcijske (projektne,  
laboratorijske, ustvarjalne) priprave in doloLitve znaLilnosti izdelka ter  
tehnoloUke priprave same proizvodnje.
27.     Katere stopnje sestavljajo tehnoloUko pripravo proizvodnje?
28.     Katera je glavna naloga konstrukcijskega oddelka? Katera naLela  
morajo konstruktorji posamiLnih izdelkov upoUtevati? [str. 119-124]
Smiselno doloLanje delovanja sestavnih delov ali urejanje aktivnosti tako,  
da bo lahko vsaka organizacijska enota ali del P zagotavljala doloLeno dodano  
vrednost izdelku. NaLela: funkcionalnosti, najmanjUe texe, najmanjUih  
proizvodnih stroUkov, najmanjUih gabaritnih mer, najmanjUih obratovalnih  
stroUkov, enostavnega krmiljenja, enostavnega vzdrxevanja, najveLje varnosti,  
naLelo zanesljivosti, naLelo ekologije.
29.     Katere so glavne naloge oddelka za doloLitev tehnoloUkega procesa?  
Kaj je cilj doloLanja tehnoloUkega procesa? [str. 128]
_       preuLevanje, razLlenjevanje in konkretizacija vsebine tehnoloUkih postopkov
_       doloLevanje natanLnega zaporedja postopkov, operacij in manjUih enot  
tehnoloUkega procesa
_       doloLevanje znaLilnosti delovnih mest, preko katerih bodo Uli  
izdelki v tehnoloUkem procesu, torej izvajalcev, DS in prostora
30.     Katere so naloge zaposlenih v oddelku za doloLitev delovnih Lasov?
_       naloge, povezane z ureditvijo delovnega mesta
_       naloge, s katerimi se v podrobnosti doloLa naLin izvajalLevega dela
_       naloge, s katerimi se v podrobnost doloLa zahtevnost opravka/opravkov
_       naloge, s katerimi doloLamo normalno hitrost izvajanja opravkov   
Lasovne meritve dela
31.     ZapiUi enaLbo za proizvodni/operacijski Las (Tproiz). [str. 141]
Tproiz na izdelek = ((Tprp + Tzak) / n) + Tizd
        Tprp  pripravljalni Las
        Tzak  zakljuLni Las
        Tizd  izdelovalni Las
        N  Utevilo izdelkov
32.     Katere so naloge zaposlenih v oddelku za doloLitev prvin za  
proizvodnjo izdelka?
Skrbeli naj bi za sistematiLno standardizacijo in poenostavitev sestavnih  
prvin pri proizvodnji izdelkov, iskali prihranke zaradi zmanjUanja  
razliLnosti nabavljenih sestavin in odpravljali nepotrebne razlike med temi  
sestavinami.
33.     Katere so naloge zaposlenih v oddelku za uskladitev tehniLne dokumentacije?
34.     Kako so povezani posamezni podsistemi informacij proizvodnega  
informacijskega sistema? OpiUi namen in vlogo posameznega podsistema. [slika  
8.11.7, opisi, str. 152-163]
Podsistemi (podsistem/entiteta informacij o izdelkih/polizdelkih, podsistem  
informacij o sestavi izdelkov/polizdelkov, podsistem informacij o izdelavi  
izdelkov/polizdelkov, podsistem informacij o kontroli, podsistem informacij o  
(zmogljivostih) DS (razen orodij), podsistem informacij o orodjih) so  
povezani vsak z vsakim in vsak tudi navzven/navznoter.
8.12    Objektivne zahteve v proizvodnem procesu
35.     Katere so objektivne zahteve, ki jih morajo upoUtevati organizatorji  
tehnoloUkega in celotnega proizvodnega procesa. OpiUi jih.
_       sorazmernost/proporcionalnost (potroUkov delovnega Lasa v doloLenih  
tehnoloUkih postopkih in operacijah, Utevila izvajalcev in Utevila DS  
(predvsem opreme)/njihovih zmogljivosti)
_       vzporednost/paralelnost (hkratno izvajanje razliLnih operacij na  
razliLnih delovnih mestih)
_       proizvodni ritem (upoUtevanje je pogoj za doseganje naLrtovanih rokov)
_       povezanost/kontinuiteta (neprekinjeno delovanje PPP: delovanje na DP  
brez pretanka, neprekinjeno proizvodno delovanje izvajalcev, neprekinjeno  
delovanje in zato popolno izrabo zmogljivosti DS)
8.13    Izvedbena ali operativna priprava proizvodnje
36.     Kaj je namen izvedbene ali operativne priprave proizvodnje? Katere  
so glavne naloge? NariUi organigram izvedbene/operativne priprave  
proizvodnje. [str. 167, 169, organigram 176]
Pripraviti najprimernejUi proizvodni program, saj je ta najpomembnejUa  
osnova za doloLitev proizvodnega naLrta v doloLenem Lasovnem razdobju (npr.  
letu). Glavne naloge: naLrtovanje proizvodnega procesa, naLrtovanje  
materialnih potreb, izdelava in lansiranje delovne dokumentacije, spremljanje  
in kontrola izvrUevanja.
37.     Navedite naloge posameznega oddelka izvedbene/operativne priprave  
proizvodnje. [str. 176-210]
Oddelki: za prejem dokumentacije, analizo zmogljivosti in okvirno  
naLrtovanje, nabavni (s skladiULi), za krmiljenje proizvodnega procesa, ki ga  
sestavljajo oddelki za: operativno  izvedbeno naLrtovanje, terminiranje,  
posredovanje dokumentacije, kontrolo proizvodnega procesa.
8.14    Proizvodni obrat
38.     Po katerem kriteriju se delijo delovne naloge zaposlenih v  
proizvodnem obratu? [str. 211-] Posamezno skupino dejavnosti opiUi.
TehniLna delitev dela po opravkih na: transportne operacije, pripravo  
doloLenih delovnih predmetov za glavni tehnoloUki proces in operacije v  
glavnem tehnoloUkem procesu
39.     Kaj vse uvrULamo med tovarniUko opremo? Po katerih naLelih jo  
razvrULamo? [str 218-220]
Naprave, stroje, transportna sredstva, orodje, naprave za merjenje in inventar.
?NaLela razporeditve strojev?: naLelo proizvodnosti, naLelo gospodarnosti,  
naLelo najmanjUega psihofiziLnega naprezanja, naLelo enotnosti ciljev,  
posebna naLela, ki se uporabljajo v zvezi z razporeditvijo strojev.
40.     Katere vrste proizvodnje poznamo na osnovi prostorske razporeditve  
strojev. OpiUi in skiciraj posamezno. [str. 221-230]
Proizvodnja na delovnem mestu, delavniUka proizvodnja, celiLna proizvodnja,  
linijska proizvodnja, proizvodnja s prisilnim tokom (tekoLo proizvodnjo).
8.15    Sluxba zagotavljanja kakovosti izdelkov in storitev
41.     Kako lahko opredelimo kakovost? Kaj razumemo s trxno in kaj s  
projektno kakovostjo?
Kakovost je merilo ustreznosti nekega izdelka doloLenim standardom, ki jih  
postavljajo plaLilno sposobni kupci.
_       trxna kakovost: se ne omejuje zgolj na kakovost PU, ampak obsega  
tudi naLin izpolnitve strankinih zahtev/priLakovanj
_       projektna kakovost: kakovost predvidena s konstrukcijskimi  
naLrti/projektom naprave (v strojni, lesni in elektro industriji)
42.     Razloxite optimalno razmerje med vrednostjo kakovosti in stroUki za  
njeno dosego. [slika 8.15.1, str. 235]
Optimalno razmerje med vrednostjo kakovosti in stroUki za dosego kakovosti  
je pri tisti ravni kakovosti, pri kateri je razmerje med stroUki za dosego  
kakovosti in vrednostjo kakovosti najveLje.
43.     Kaj razumete s kratico CEOKA? [str. 237, 260]
Celovito Obvladanje KAkovosti.
44.     Katere so znaLilne razlike med izdelki in storitvami? [str. 242]
Konkretnost, ponovna prodaja/reklamacija, predstavitev pred prodajo,  
soLasnost izvedbe in prodaje, prostorska razporeditev, fiziLna razpeLava,  
naLin proizvodnje, neposrednost stikov, razporeditev stroUkov.
45.     NaUtej doloLila kakovosti storitev. IstoLasno naUtej nekaj  
otipljivih in neotipljivih prvin kakovosti storitev. [str. 243]
Urejenost, zanesljivost, odzivnost, strokovnost, ustrexljivost,  
verodostojnost, varnost, dostopnost, komuniciranje, razumevanje strank.
Otipljivost -> fiziLni pripomoLki, hitrost dobave, kreditne ugodnosti,  
odprava napak, tehniLna podpora, izgled osebja, predstava o podjetju,  
zanesljivost, | zaupnost, | nasveti, pristojnosti zaposlenih, sposobnost  
komunikacije, prijetno razpoloxenje, ustrexljivost, dostopnost, vljudnost,  
osebna skrb za storitev <- Neotipljivost
46.     NaUtej nekaj dogodkov ali ukrepov, ki imajo lahko za posledico  
zmanjUanje kakovosti izdelka. [str. 246-247]
_       zamenjava dobre funkcionalne konstrukcije za vidno bolj privlaLno  
konstrukcijo
_       obLasne konstrukcijske spremembe, ki ne dovoljujejo zadosti Lasa za  
celovito ocenitev izdelka pred njegovo postavitvijo na trg
_       postopki preverjanja in pregledov, ki premalo stvarno odraxajo  
dejanske uporabniUke razmere
_       izkustvene zamenjave materiala v okviru nabavne ali proizvodne  
funkcije brez ustreznega tehnoloUkega ovrednotenja
_       obLutne konstrukcijske spremembe, narejene s ciljem vkljuLiti nove  
znaLilnosti obstojeLo konstrukcijo, brez vsaj minimalnih sprememb orodij
_       napake v postavitvi in servisiranju, ki je ni izvedlo za to  
pooblaULeno (od proizvajalca) osebje
_       neskladnost izdelka z okoljem
_       neskladnost predvidevanj o moxni napaLni uporabi izdelka pri uporabniku
_       neupoUtevanje Uirokega razpona fiziLnih in umskih sposobnosti potroUnikov
_       statistiLna kontrola kot porok kakovosti namesto zgolj kot osnova za  
ukrepanje
_       metode znixevanja stroUkov, ki terjajo kompromise pri materialu in  
proizvodnih postopkih
_       neustrezno oznaLevanje
_       neustrezno omotavanje
_       pomanjkanje zavesti o ustreznem oznaLevanju, predpisih in pravilih  
glede izdelka pri zaposlencih
47.     Od Lesa je odvisna oblika organizacijske sestave sluxbe  
zagotavljanja kakovosti? NariUi primer tovrstne oblike v shemi proizvodne  
sluxbe. [str. 248, slika 8.15.5, str. 249]
Dejavnosti, s katero se ukvarja Z, velikosti proizvodnega programa, obsega  
proizvodnje, potrebne stopnje kakovosti izdelkov glede na njihov znaLaj in  
razmerja med ponudbo in povpraUevanjem.
48.     Navedi nekaj bistvenih prednosti celovitega obvladovanja kakovosti v  
primerjavi z obiLajnim pristopom. [preglednica 8.15.1, str. 260]
Strankino zadovoljstvo, nenehno izboljUevanje, dolgoroLna rast, kakovost je  
vgrajena v proces, struktuirano, skupinsko in multidisciplinarno reUevanje  
problemov,A
9       prodajna punkcija
1.      Osnovne naloge prodajne funkcije z opisi.
Raziskovanje prodajnega trga, naLrtovanje prodaje, prodaja PU, poslovno  
oglaUevanje, skladiULenje in prevoz PU, evidentiranje/razvid prodaje ter  
ekonomska analiza in kontrola prodaje [opisi, str. 226-268]
2.      Kako oblikujemo prodajne cene (PC)?
Glede na cene na trgu. Odvisne so od kupca, koliko je pripravljen in  
sposoben plaLati, cene enakih PU istim kupcem konkurence in stroUkov.
3.      NaUtej in opiUi postopke pri prodaji.
Izdelava ponudb, sklepanje prodajnih pogodb, zbiranje naroLil, obdelava  
naroLil, izvrUevanje naroLil, prevzem PU iz procesa njihovega pridobivanja,  
?skladiULenje in varstvo PU?, transportno omotavanje, natovarjanje,  
fakturiranje/izstavljanje raLunov, izvajanje poslovnega oglaUevanja in  
opravljanje servisnih storitev. [slika 9.1, opisi str. 264-266]
4.      Osnovne naloge poslovnega oglaUevanja. Od Lesa je odvisna  
uLinkovitost prodaje PU?
ObveULanje, prepriLevanje in pridobivanje potroUnikov za nakup PU.  
ULinkovitost prodaje PU je odvisna od uLinkovitosti posameznih sredstev  
prenosa sporoLil in:
_       potroUnika je treba nauLiti pravilne uporabe PU
_       priloxiti ustrezna navodila o uporabi ali jih navesti na omotu; biti  
morajo jasna in preprosta
_       dosegljivosti dodatnih informacij v Lasu uporabe
_       razpoloxljivosti rezervnih delov
_       hitrosti in uLinkovitosti popravil
_       prijaznosti pri stikih kupca in zaposlencev
10      finanLna funkcija
1.      Kako je opredeljena finanLna funkcija. OpiUi posamezne naloge.
Priskrba, vlaganje in vraLanje sredstev, gospodarjenje z njimi in urejanje  
finanLnih odnosov. Na kratko  usklajevanje obsega denarnih sredstev s  
potrebami po njih. [opisi, str. 269]
_       zagotavljanje kratkoroLne in dolgoroLne plaLilne sposobnosti
_       prispevanje k dolgoroLni donosnosti lastniUkega kapitala
_       prispevanje k zmanjUanju tveganja v poslovanju
_       prispevanje k poslovni neodvisnosti P
2.      Na kakUne naLine lahko zdruxba pridobi finanLna sredstva?
Iz notranjih/lastnih (dobiLek, amortizacija, financiranje s  
prestrukturiranjem premoxenja, racionalizacija PP, dezinvestiranje) in  
zunanjih/tujih (lastniUki, dolxniUki) virov.
3.      Kako lahko druxbe naloxijo finanLne presexke?
V finanLne naloxbe neposredno v druge Z ali s posredovanjem finanLnih Z.
FinanLne naloxbe so denar, depoziti v bankah, krediti (drugim Z), kapitalski  
vloxki, vrednostni papirji.